Meni ena lepših je tista za slovensko-avstrijsko mejo, ki poteka nekako od Gradišča, (Schlossberg) na zahodu do Špilj (Spielfeld) na vzhodu. Po tej cesti je težko kar ‘pasti’ mimo vsega, prvič zaradi - sicer kratkih - a težkih klancev in drugič zaradi že znanega dejstva, da imajo sosedje avstrijci zelo urejena bivališča in okolico, še zlasti to velja za njihove vinograde in turistične zidanice ali bolje rečeno butične hotelčke.
Mejo sem prevozil pri mejnem prehodu Jurij, do katerega je od Maribora dobrih 20 kilometrov. Prehod je od lani lepo urejen, tako kot bi moral biti vsak mejni prehod iz našega preteklega obdobja. Mejni objekt so odstranili, da vse skupaj izgleda kot običajno križišče. Žal za precej večji Šentilj tega ne morem reči.
Takoj po meji, ki to več ni, zavijem levo in peljemo proti Gradišču (Schlossberg). Pravzaprav ob potoku Pesnica na levi strani, čeprav se ga s ceste bolj malo vidi. Po tem delu ceste septembra poteka tudi kolesarjem dobro znani Eko maraton. Kmalu sledi prvi omembe vreden klanec in na vrhu tega je tudi prvi vinotoč. Po spustu peljem mimo druge moderno urejene kleti (Sabathi).
Kakšen kilometer pred Gradiščem (Schlossberg) me je smerokaz usmeril desno. Po kratkem kolesarjenju po naselju se začnejo že prej omenjeni klanci. Kolesarja malo pocartajo vmesne ravninice, ki ti dajo toliko dihati, da se lahko razgledaš na okoliške prostrane vinograde in pripadajoče objekte, ki jih je tod polno.
Pogled na hiše daje vedeti, da imajo prebivalci očitno radi rumeno barvo za fasado in temno zelena polkna. Prepletanja starega z novim je veliko. Prevladujejo obnovljene stare domačije ali zgolj obnovljene posamezne hiše. Najbolj zanimivi pa so moderni objekti, ravnih linij, ki jih kombinirajo z lesom, golim betonom in steklom. Predvsem les se naravno vklaplja v to okolje in je precej logična izbira za fasadni element.
Vseeno pa kaj dosti več kot ‘padel’ mimo nisem. Nisem storil tistega kar bi moral, namreč stopiti s kolesa, se vsesti na katero izmed mnogih teras nad vinogradi, kaj pojesti, popiti in uživati v sončnem vremenu in razgledu na Slovenijo.
Morda naslednjič ...
avtor: Simon Šimenc
